Želim si pravega moškega

Ne štejem več kolikokrat sem slišal to izjavo z ust ženske populacije, v takšni ali drugačni obliki … »Želim si pravega moškega.« Ženske so upravičeno razočarane nad večino t.i. zrele, moške populacije 21.stoletja. V zadnjih 50 letih smo se kot družba močno oddaljili od klasične patriarhalne družine, kjer so bili dečki deležni zadostne moške komponente pri vzgoji oziroma odraščanju. Večino današnjih moških so vzgajale ženske, kar se kaže kot vse večji problem pri komunikaciji med spoloma – razumevanju želja, potreb enih, ter drugih. Vojaščina in druge podobne oblike umetnega krpanja te vzgojne luknje, ki so vsaj delno pomagale ublažiti  razkorak med pojmoma moški – deček so tudi, žal, le še del preteklosti. Torej kaj ostane mlademu – staremu dečku, v tej moderni, pomehkuženi družbi? Če ima srečo, (ali nesrečo) ga s tem svetom »testosterona« seznani »ulica«, ali različne bratovščine, tolpe ter druge zasilne oblike »iniciacije.« Vendar, je to res potrebno, zadostno? Vse več žensk se znajde med dvema ekstremoma, dilemo: Ali jih močno privlači, praviloma neizobražen, ekstremno agresiven moški pri katerem ni možno vzdržati na dolgi rok, ali pa se sprijaznijo s pomehkuženo, »intelektualno copato.« Seveda se »pravi moški«, teoretično skriva nekje med tema dvema »opcijama.« Jasno, da popolnosti ni, kar pa ne pomeni, da se ne najdejo posamezniki, ki so zelo blizu tej, recimo ji idealni sredini. A te so redki, zaradi očitnih razlogov.  Moški so od malega (s strani večinoma dobronamernih mater) osredotočeni na izobrazbo, na cilje v različnih družbenih domenah, ko pa pridejo na vrsti ženske zadeve, postanejo izgubljeni bolj kot slepec sredi puščave. Na vse to pomanjkanje prave, »moške energije« vpliva še dodatno uničujoče npr. »pop kultura«, ki nam na vsakem koraku, v filmih, glasbi, reklamah in drugih medijih predstavlja neodločenega, kvazi romantika, ki se dere pod oknom, skaklja z rožicami, poje podoknice itn. In rezultati so tukaj: Množice razočaranih moških – trume nerazumljenih, razočaranih žensk.

Vse več moških, predvsem pa žensk, je danes večinsko osredotočenih na zunanjost, kar jim narekujejo trenutni trendi, ki so močno pod vplivom oglaševalskih gigantov oziroma potrošniške paradigme moderne dobe. Vsi bi radi rezultate takoj, zdaj, danes. Vsak razume, da je za lepo telo potrebno garanje, odrekanje, dobri geni, disciplina… Da postaneš t.i. »pravi moški« (če to še nisi) je enako potrebno vložiti nekaj truda. Delati na svoji notranjosti, oziroma popularno rečeno »karakterju.« »Karakter je tvoja usoda« je rekel Sigmund Freud, in še kako je imel prav. Današnji čas žal več ne proizvaja avtomatično »pravih moških«, ampak se je za tak naziv potrebno boriti, uriti če hočete, v glavi in ne samo, kot to zmotno (kompenzira) počne množica, še vedno »dečkov«, v raznih fitnes klubih, kjer nekateri, podzavestno prekrivajo svoje pomanjkljivost (na daljši rok neuspešno) z gorami mišic. Fizična podoba je le del enačbe. Ni nepomemben del celostne podobe, a še zdaleč ne odločilen. Časi ko že samo okolje, ter razmerja v družini po defoltu vzgajata  moške v pomenu besede, so v današnjem modernem svetu redki. Zato so ženske upravičeno nezadovoljne, dostikrat ne, da bi se same zavedale zakaj je tako. Ženske imajo to srečo, da  jih za razliko od moških zaradi evolucijskih danosti ni potrebno posebej, recimo temu, dodatno vzgajati. Okolje nima tako odločujočega vpliva na njihov razvoj, že samo zaradi dejstva, da morajo biti po naravi karakterno močne, da lahko fizično in psihično preživijo rojstvo otroka; skratka uspešno skrbijo za njegov razvoj. Te naravne danosti, ki so evolucijsko močno vpete v njihovo, na tisoče let staro »notranje vezje«, jih delno razbremenjuje bremena, ki ga morajo za razliko od žensk nositi t.i. »pravi moški.« Cena za nadvlado spola, bi lahko rekli. Obstaja množica karakteristik, ki opisujejo kvalitete pravega moškega, in vsaka od njih lahko deluje kot neka smernica v katero naj se razvija deček, ko prehaja iz adolescence v zrelo dobo. Jasno so nekatere karakteristike kot so višina, fizična podoba, zmožnost preživljanja gensko ter okoljsko pogojene, a še zdaleč večinsko ne odtehtajo pri »zdravih«, materialno neodvisnih, fizično privlačnih,  sposobnih ženskah  katere imam v mislih, ko pišem te besede. Karakter je še vedno odločilnega pomena. Graditi le tega, je za mnoge »dečke« v današnjem svetu, kjer so večinoma prepuščeni samemu sebi, dostikrat dolga in težka pot, a vredna svojega truda.