Moške in ženske emocije

Večno vprašanje je končno dobilo svoj odgovor … Kdo je bolj čustven? Moški ali ženska? In odgovor, na prvi pogled nenavaden, se glasi: Moški. Da. Pravilno ste prebrali. Moški so bolj čustveni od žensk. Seveda na videz zgleda ravno obratno. Sedite v kinu, na vrsti je kader, kjer glavni junak pade pod streli sovražnega ognja, in že se usuje dež solza s strani ženske populacije. Robčki potujejo sem in tja… Še dolgo po filmu tolažite svojo drago, ki se vam opravičuje zaradi izbruha čustev pri zadnji sceni filma… Ženske se objemajo na vsakem koraku, pošiljajo poljubčke, srčke in druge simbole naklonjenosti svojemu, nasprotnemu spolu, malim hišnim ljubljenčkom itn. Kako so vendar čustvene… Pa so res tako zelo …? Je to res znak velike čustvene globine? Iz tega izhaja tudi sledeča teza: “Ženske se obnašajo kot, da so bolj čustveno odvisne, moški so bolj čustveno odvisni.” To v praksi pomeni, da ženska veliko hitreje “preboli” bivšega moškega. Moški se po drugi strani bolj čustveno navežejo na partnerko, in imajo več problemov pri prekinitvi zveze; jasno kadar niso oni tisti, ki zadeve pripeljejo do skrajne točke … Vse ima dobre in slabe strani …

Tudi ženske premorejo zelo globoke emocije, vendar svoja čustva sproščajo pogosto, v manjših odmerkih kot moški. Z evolucijskega vidika je ženska »zgrajena« tako, da njen »fiziološki ustroj« ne dovoljuje čustvenih anomalij oziroma odmikov v ekstreme. Mora pa biti izpolnjena predpostavka, da govorimo o zdravih ženskah, v vseh pomenih … Ker bo dekle nekoč postala mati, in bo morala ustrezno skrbeti za naraščaj, je njena čustvena dimenzija, predvsem pa način čustvovanja prilagojen-a tej poglavitni nalogi. Ob tem mi na misel pridejo številni izrazi oziroma pregovori kot na primer, da ženska podpira tri vogale hiše … Ženska odpornost na stresne situacije, bolečino, je že od nekdaj legendarna.

Torej s tega vidika gledano, so moška čustva neke vrste dvorezen meč. Po eni strani nam je mati narava darovala globoke vrelce čustvenosti, ki so že od nekdaj igrali pomembno vlogo pri obrambi skupnosti, družine…, po drugi pa nas lahko (v tem, recimo mu relativno nenevarnem času v katerem živimo…) tudi uničijo. Voljno soočanje s smrtnimi nevarnostmi, težkimi izzivi itn. zahtevajo močno čustveno komponento. Vsa ta nakopičena čustva se skladiščijo v moškem do skrajnih meja, ko jih je nujno potrebno malce sprostiti. Zato tako zelo pogosto vidimo moške pretepe, razgrajanja po raznih tekmah, na koncu pa objemanje in globoko prijateljstvo. Prenapete ventile je potrebno odtegniti… To se dogaja, znova in znova. Ne preži več toliko nevarnosti kot tisoče let nazaj, ko je bil vsak dan poglavje zase, zato se moški čustveni bazen neprestano polni, praviloma do skrajnih meja. Zakaj ne vidimo heteroseksualnih  moških, da se objemajo kot ženske, ko se srečajo na cesti? Zakaj si samo sežejo v roke, ali morda največ potrepljajo po rami? Zakaj je to tako redek pojav pri moških? Odgovor je preprost. Globina čustev ne dovoljuje stikov, ki presegajo določeno mejo na, recimo temu moški čustveni lestvici. Zelo obratno – intuitivno, a logično, če pogledate bolj od blizu. Vsa ta agresivnost, ki jo proizvaja moški hormon testosteron ima svoje »dobre«, in hkrati »slabe« lastnosti. V modernem času zelo redko uporabimo golo agresijo za kaj koristnega, kvečjemu smo sužnji lastnih nakopičenih emocij, ter sociološkega modela, ki nagrajuje strpnost, umirjenost; predvsem pa kontrolo nad samim seboj. Ženska poseduje v tem pogledu bolj hvaležno čustveno strukturo. Toda obstaja tudi svetla, sijoča stran moške čustvenosti. Moški, ki ima kontrolo nad svojimi čustvi, jih zna pravilno krotiti, odmerjati trenutku, situaciji primerno, je dosegel enega od svojih pomembnih življenjskih ciljev: Biti vladar lastnih emocij. Nič ne more bolj razgaliti moške nezrelosti, odvrniti ženske, kot je moški, ki nima kontrole nad svojimi čustvi. Moški, ki ne zna brzdati svoja čustva, imeti kontrolo nad seboj, je nič drugega kot še ena ženska. Deček v odrasli koži. Žal živimo v svetu kjer mrgoli »moških«, ki skrivajo svoje »deške« čustvene poteze pod krinko statusa, telesnih karakteristik, materialnega položaja, ter drugih zunanjih mask. »Normalne« ženske, k sreči posedujejo naravno obrambo proti takšnim skritim pastem, in kaj hitro ugotovijo s kom imajo opravka. Nekatere prej, druge kasneje. Potrebno si je priznati, da imamo probleme; se soočiti s težavo. Nikoli ni prepozno. Na žalost nekatere izučijo šele težke osebne izkušnje, drugi spet tavajo v temi, v zanikanju problema do svojega zadnjega diha. Odločitev je vaša. Zgrabite to močno čustveno energijo, in jo usmerite tako, da vam bo služila kot vaša zvesta služabnica, ali pa ji pustite, da vam uniči življenje.